Poleti leta 2010 je Krščanska kulturna zveza – po zamisli častnega predsednika Janka Zerzerja – dala pobudo za širšo iniciativo, ki naj po vsem Koroškem krepi zavest o pomenu družine kot posredovalke slovenskega jezika na Koroškem. Zbrala se je neformalna skupina posameznikov in predstavnikov raznih ustanov na Koroškem, ki so spoznali potrebo po taki akciji.

Pobudo Slovenščina v družini/Familiensprache Slowenisch smo predstavili 23. septembra 2010 ob Dolgi noči jezikov na Univerzi v Celovcu. Že prej smo začeli zbirati besedne prispevke raznih ljudi, ki so podprli akcijo. Te prispevke smo od jeseni 2010 naprej redno objavljali v slovenskih medijih na Koroškem (Nedelja, Novice) in jih leta 2012 izdali v brošuri Družina je zibelka jezika. Brošuro smo leta 2013 izdali v obeh deželnih jezikih v nekoliko spremenjeni obliki.
K sodelovanju smo vabili tudi slovenska kulturna društva na Koroškem in v tem sodelovanju je nastalo nekaj zanimivih stvari. S pobudo smo se bolj in bolj zavedali dejstva, da so prav domača narečja za posredovanje in učenje slovenskega jezika na Koroškem ključnega pomena.

Skupaj s posameznimi društvi smo pripravili in izdali zgoščenke s pravljicami/zgodbicami in pesmimi v raznih slovenskih koroških narečjih. Tako je Slovensko prosvetno društvo Zila leta 2011 pripravilo zgoščenko s pravljicami v ziljskem narečju pod naslovom Črnjәva kapca, leta 2012 pa Slovensko prosvetno društvo Rož zgoščenko To ja nәhčer ҟne vi … – basni in pesmi v rožanskem narečju – Miklova Zala za otroke, in Katoliško prosvetno društvo Drava zgoščenko Kralj Matjaž s pripovedkami v podjunskem narečju. Leta 2015 je sledila zgoščenka s pravljicami in zgodbami iz Sel Dba munija, ki jo je pripravilo Katoliško prosvetno društvo Planina v Selah, v letu 2018 pa je izšla zgoščenka z zgodbami iz Šentprimoža in okolice z naslovom Povodni mož v Živovem bvat. Poleg tega smo pripravili nalepke, plakate in torbice s prikupnimi grafikami in narečnimi izjavami ter ta reklamni material posredovali kulturnim društvom, otroškim vrtcem, šolam in drugim ustanovam na Koroškem.

V letu 2014 je pobuda vabila na poseben posvet v Tinje, kjer so se 14. novembra pod geslom Slovenščina – živ jezik v družini in javnosti srečali predstavniki Slovencev iz zamejstva. Namen posveta je bil pretres razvoja slovenščine kot manjšinskega jezika in razprava o novih izzivih v spremenjenih družbenih okoliščinah v posameznih manjšinskih okoljih. Prispevke s tega srečanja smo leta 2015 izdali v istoimenski brošuri Slovenščina – živ jezik v družini in javnosti.

V letu 2015 smo vabili na drugo čezmejno srečanje, tokrat v Naborjet v Kanalski dolini. Tema srečanja je bila Slovenščina in WhatsAp – od zibelke do družbenih omrežij. O tem srečanju smo izdali brošuro z zbranimi prispevki predavateljev in govornikov. V letu 2016 je bil nadaljnji čezmejni posvet v Palčavi šiši v Plešcih na Hrvaškem, kjer smo na temo Slovenščina v družini in javnosti – Jezikovne iniciative in potreba po njih spet lahko prisluhnili izbranim predavateljem in predstavnikom iz širšega zamejstva, ki so nam predstavili nekaj primerov dobre prakse. Brošura s prispevki tega srečanja je izšla v letu 2018. Leta 2017 smo se na čezmejnem posvetu srečali v Porabju in razpravljali o temi: Slovenščina v družini – Govorimo svoj jezik. Prispevke s tega posveta najdete v pričujoči brošuri. V letu 2018 je bil kraj srečanja Pavlova hiša na avstrijskem Štajerskem, kjer smo se posvetili temi: Slovenščina v družini – Jezik med funkcionalnostjo in identiteto. Prispevki s tega posveta bojo objavljeni v brošuri, ki je v delu.

V okviru pobude so načrtovane še druge narečne zgoščenke, izdaja brošur in raznovrstnega (reklamnega) gradiva. V sodelovanju s kulturnimi društvi in znanstvenimi ter izobraževalnimi ustanovami želimo naprej opozarjati na pomen družinskega jezika/družinskih jezikov za posredovanje in pospeševanje slovenščine, načrtovana so nadaljnja srečanja z drugimi narodnimi skupnostmi v širši regiji.