Sijaj, sijaj sončece
Kako prijazno se ozira sonce na dečka in deklico, ki mu hitita naproti. To je opis naslovnice nove otroške pesmarice z ilustracijami Andreja Berlota, ki jo je izdala Krščanska kulturna zveza v Celovcu.
V pesmarici so zbrane otroške pesmice, ki so nam jih prepevali naši starši in stari starši, a počasi tonejo v pozabo. V tej obliki, s tako prikupnimi risbami bo pesmarica gotovo navdušila majhne, pa tudi morda malo večje, za skupno prepevanje doma ali v šoli.
Andrej Lampichler je lepo zapisal v spremni besedi: “To knjigo posvečamo vsem dedkom in babicam. ki še danes skrbijo za to, da svojim vnukom približajo lepoto slovenske materinščine.”
Nekaj besed o LJUDSKI PESMI
Zanimanje za ljudsko ustvarjanje je pri nas zacvetelo ob koncu 18. in na začetku 19. stoletja. Različni zapisi pesmi (besedila ali melodije) so nastali po naključju in ne zaradi želje, da bi jih zbirali.
Izraz ljudska pesem je pri nas prišel v uporabo po drugi svetovni vojni. Pred tem se je imenoval narodna pesem. Seveda se je prepevala že pred objavo prvih verznih oblik pesnikov v tisku.
Slovenske pokrajine in narečja imajo svoje značilnosti. Koroška pesem nam ponudi barvitejšo melodijo in preprostejše besedilo. Prepoznamo jo tudi po širokem tonskem obsegu in okrašenih, igrivih melodičnih dodatkih. Kot vsaka pokrajina ima tudi svoje slogovne in metaforične posebnosti.
Poznamo več vrst ljudskih pesmi; ljubezenske, svatbene, mrliške, plesne, vojaške, koledniške, nabožne, romarske, pivske in za nas trenutno najbolj aktualne – otroške.
Otroške ljudske pesmi prepoznamo po svojstveni vsebini, obliki in načinu izvajanja. Lahko so le ritmično govorjene, lahko pa imajo tudi melodijo.
Med govorjene štejemo šale, igriva rimana besedila, izštevalnice, enokitične zmerljivke ali posmehljivke osebam v zvezi z imenom, starostjo, osebnimi lastnostmi. Velikokrat najdemo tudi oponašanje ptičjega petja, glasbil…
Govorjene so šale o svetnikih in besedila z vprašanji in odgovori, najdemo pa tudi razne apokrifne večerne molitvice, s tematiko o smešnem vremenu, živalskih svatbah, seveda zapete (Kumer, 2002).
Z zbirkami ljudskih pesmi otroci prepoznavajo besedila, melodije, ritme, narečja, predvsem pa našo kulturno dediščino.
Področje otroške ustvarjalnosti vse bolj tone v pozabo, zato je glavni namen otroških pesmaric, da otroške pesmi iz našega okolja spet oživijo, saj najraje pojejo, slišijo in igrajo pesmi iz njihovega socialnega, fizičnega in kulturnega življenja.
Primer preproste prakse ljudske izreke:
KUP OREHOV
JAZ IMAM,
PRIDI K MENI,
VSE TI DAM.
- ritmično izgovarjaj zloge celotne pesmi
- ploskaj najprej osminke celotne pesmi dlan v dlan
- nato četrtinke celotne pesmi potolci po kolenih
- nazadnje polovinke celotne pesmi udarjaj z nogo ob tla
- lahko tudi kombiniraš
• Lahko se poigrate na temo orehi, ins. z lupinama dveh orehov ritmizirate izreko vseh naštetih ritmičnih motivov.
• Postavite v vrsto poljubno majhne in velike orehe, nato zaploskate, zaigrate s flavtico ali kakšnim ritm. inštrumentom zgolj ritem. Majhni orehi osminke, veliki orehi četrtinke.
• Pogumni lahko tudi sestavite ritmizacijo pesmi z orehi in jo izvedete.
• Orehe na koncu strite in pojejte!