17.04.2012

70 let pregona koroških Slovencev

Koroška se je s sv. mašo in spominsko proslavo spomnila pregona koroških Slovencev pred 70-imi leti.

Ob 70-letnici pregona koroških Slovencev

Osrednja prireditev v spomin na pregon koroških Slovencev pred 70-imi leti, je v nedeljo, 15. aprila, privabila v Celovec ljudi iz vse Koroške, ki so do zadnjega kotička napolnili najprej stolnico in nato še Dom glasbe. Mašo, ki jo je daroval krški škof Alois Schwarz, je pevsko oblikoval MePZ PD Sele pod vodstvom Romana Verdela, stolnico pa je napolnilo tudi navdušeno ljudsko petje zbranih vernikov ob spremljavi organista Alexandra Kassla, domačina iz Roža. Krški škof je v svoji pridigi našel tudi jasne besede ob spominu na gorje, ki so ga doživele koroške slovenske družine ob pregonu in se je v imenu Cerkve na Koroškem opravičil slovenski narodni skupnosti. Za te odkrite in iskrene besede se škofu prisrčno zahvaljujemo!

V Domu glasbe so obiskovalce v predverju sprejeli tamburaši iz Hodiš in iz Škofič, ki so pod vodstvom Georga Errensta zaigrali slovenske in mednarodne komade iz bogate tamburaške literature. Na odru Doma so spregovorili predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, državna poslanka avstrijskega parlamenta Christina Muttonen ter predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič. Družina Zwitter iz Zahomca je z ubranim petjem zaokrožila prvi del spominske proslave, v drugem delu pa so mladinci – teatr zora (Marjan Štikar), otroški zbor Danica (Janja Pruntsch in Barbara Mistelbauer-Stern) ter mladinski zbor nižje stopnje ZG/ZRG za Slovence (Stanko Polzer) – v režiji Marjana Štikra na pretresljiv in umetniško dovršen način popeljali občinstvo v krute čase Druge svetovne vojne. Na podlagi besedil Andreja Kokota, ki je kot otrok s svojo družino sam bil žrtev nasilnega izseljevanja, in slovenskih ter mednarodnih pesmi so napeli lok od brezskrbnega otroštva predvojnega časa do pregona, življenja v taboriščih in nazadnje do upora in vrnitve na svoje domove. Ob zaključni, skupno zapeti pesmi Lipa zelenela je se je marsikatero oko v dvorani orosilo, dodatno izpoveden pečat pa so sceni dali na raznih prtih (= simbolično razvezane cule pregnancev) zapisana imena izseljenih družin, ki so jih otroci za zaključek položili po tleh Doma glasbe in tako prikazali pisano preprogo imen oseb in krajev, ki jih je zadela kruta roka nacistične strahovlade. Prte so pripravila kulturna krajevna društva v spomin na ljudi, ki so iz posameznih krajev Koroške bili pregnani v nemški rajh zato, ker so bili Slovenci.

Prireditelji – Zveza slovenskih izseljencev, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza – in soprireditelji (osrednje politične organizacije koroških Slovencev), se zahvaljujejo vsem akterjem, ki so pripravili lep in dostojanstven spored ob spominu na temno obdobje koroške zgodovine.