Visit us uon Facebook
Logotip KKZ

Krščanska kulturna zveza • Christlicher Kulturverband

Viktringer Ring 26/3, 9020 Klagenfurt/Celovec • tel.: 0 463/51 62 43, faks: 0 463/50 23 79

11.02.2022

Strah, zaskrbljenost, jeza.

Strah, zaskrbljenost, jeza.

Strah, zaskrbljenost, jeza. Vse to so občutki, ki jih marsikateri starš doživlja ob opazovanju svojega otroka, ki se po osnovni izobrazbi ne odloči za študij, ampak za delo. Študij je edina pravilna pot za dolgoročni uspeh, je mnenje, ki sega že nekaj generacij nazaj, a je prisotno še danes. Pa to pomeni, da je pravilno?

govorniški natečaj 2022 Cenjene poslušalke, cenjeni poslušalci!
Moje ime je Luka Dovžan Kukič in prihajam iz 8. b razreda Slovenske gimnazije. Danes stojim pred Vami, ker bi Vam rad predstavil svoje mnenje in pogled na to, kaj nam v življenju resnično nudi dobro osnovo za vsakovrstni napredek in kaj je tisti pravi pomen besede izobrazba.
Ko pomislimo na besedo izobrazba, se naše interpretacije močno razlikujejo. Je to morda splošno izobraževanje, ki ga pridobivamo v šoli? Strokovno izobraževanje, ki je pogosto ključnega pomena za opravljanje želenega poklica? Ali pa so izobrazba sposobnosti, ki nam omogočajo dobro življenje in notranje zadovoljstvo? Mnogokrat nam je za definicijo predstavljena splošna izobrazba. Na žalost je šolski sistem konstruiran tako, da nekateri otroci v šoli niso uspešni, čeprav imajo druge kvalitete, a jih v šoli ne ocenjujejo. Ti otroci imajo kasneje zaradi ocenjevanja slabšo samopodobo. Posledično ne zaupajo vase in v svoje sposobnosti. Pravilno pa bi bilo, da se v vsakemu posamezniku prepoznajo njegovi talenti in način, kako jih lahko razvija in se uči.
Elon Musk, drugi najbogatejši človek na zemlji, pravi, da kandidate za delovno mesto ne zaposluje na osnovi tega, katero univerzo so obiskovali, pač pa išče dokaz o drugih sposobnostih, ki so lahko koristne za njegovo podjetje. Muskova enormna podjetja so korak v prihodnost in dokaz, da njegovo razmišljanje prinaša odlične rezultate na področju gospodarstva.
Posebej sem se poistovetil z njegovo izjavo, ki zagovarja moj pogled na izobrazbo. Musk pravi »Ne zamenjajte šolanja z izobrazbo.« Mladi se v šoli ne učijo razmišljanja, ampak treniranja spomina. Tudi to nam v življenju koristi. Ni pa edina stvar, s katero je pametno odriniti v svet samostojnosti. Kje se mladi na primer naučijo vzgoje otrok ali pa finančne pismenosti? 
V zadnjih treh letih sem kot dijak priča rekonstrukciji šolskega sistema. Pogovori in razlage učiteljev se vse bolj prestavljajo v digitalni prostor. Vse pomembnejši postajajo računalniki in orodja, ki nam omogočajo čim efektivnejše učenje na daljavo. Ne spreminja pa se zgolj način poučevanja, temveč tudi način dela in življenja. Lažja in nezapletena dela postajajo avtomatizirana. Po eni strani roboti in računalniki s svojimi algoritmi namesto ljudi rešujejo ponavljajoče se probleme in ljudem jemljejo delovna mesta. Po drugi strani pa so menedžerji podjetij plačani z ogromnimi vsotami denarja, čeprav včasih delajo manj intenzivno kot fizični delavci. Ob pogledu na vse to, je očitno, da družba danes nagrajuje druge kvalitete kot včasih. Med najpomembnejše štejem logično razmišljanje, reševanje kompleksnih problemov in sposobnost razvijanja idej. 
Učni načrt pa kljub temu ostaja enak. Ob tem mi na misel pride Albert Einstein in njegov citat na temo izobrazba: »Izobrazba je tisto, kar mi je ostalo, potem ko sem pozabil, česa sem se naučil v šoli.«. Med drugim menim, da je to zmožnost grajenja pristnih odnosov. Ljudje so družabna bitja. Ogromno jih del svojega vsakdana posveča druženju s prijatelji ali spoznavanju novih ljudi. Premalo pa jih tke pristne odnose. Izjemno pomembno je, da se med seboj povezujemo, izmenjavamo ideje in skupaj ustvarjamo. Timsko delo je ključ do osebnega in gospodarskega napredka. Pri tem pa menim, da je velikega pomena, da odnose temeljimo na zaupanju in spoštovanju, kajti samo tako jih lahko obdržimo za dlje časa.

Po mojem mnenju izobražen človek prav tako obvlada možnost prilagajanja danim spremembam. Zdi se, da ljudje živijo veliko hitreje kot včasih. Globalizacija nam je odprla
poti in omogočila hiter prenos informacij po vsem svetu. Spremembe so del našega vsakdana. Iz svojih izkušenj vem, da so v času korona epidemije bolje odnesli tisti, ki so se spremembam prilagodili in jih izkoristili, kot pa tisti, ki so se jim upirali. Pred kratkim sem se pogovarjal z lastnikom restavracije, ki si nikoli ni mislili, da bo ponujal dostavo na dom, pa mu zaradi epidemije in zaprtja države ni preostalo nič drugega. Na koncu mu je ta sprememba ponudila novo priložnost, ki je drugače morda nikoli ne bi izkoristil.
Drage poslušalke in poslušalci! Neizpodbitno je, da je izobrazba esencialnega pomena za dobro strukturirano družbo. Na srečo je danes znanja na pretek. Naša pa je odločitev, za učenje katerega bomo porabili svoj čas in energijo.

Hvala