Koroški zbori pojejo pesmi in napeve Hartmanove Milke
Krščanska kulturna zveza je v spomin na pesnico libuškega puela - ob 102. obletnici njenega rojstva - pripravila zgoščenko z njenimi pesmimi in napevi v izvedbi zborov od Podjune do Roža.
KKZ, Celovec 2004
Krščanska kulturna zveza je v spomin na pesnico libuškega puela - ob 102. obletnici njenega rojstva - pripravila zgoščenko z njenimi pesmimi in napevi v izvedbi zborov od Podjune do Roža.
KKZ, Celovec 2004
Krščanska kulturna zveza je v spomin na pesnico libuškega puela - ob 102. obletnici njenega rojstva - pripravila zgoščenko z njenimi pesmimi in napevi v izvedbi zborov od Podjune do Roža.
KKZ, Celovec 2004
Hartman Milka: Koroški zbori pojejo pesmi in napeve Hartmanove Milke
1. Piščal (MePZ Sele)
2. Mi pevci (MoPZ “Foltej Hartman” Pliberk)
3. Davi (Vokalna skupina “Pet in tri”, Št. Lipš)
4. Nekoč (Globaški oktet, Globasnica)
5. Mojim rožcam vodice (MePZ Radiše), solo: Nadika Lampichler
6. Ta cerkvica šmarješka (MePZ “Gorotan”, Šmihel)
7. Davi (MoPZ “Valentin Polanšek”, Obirsko)
8. Nebo, oko in jezero (MePZ Gallus, Celovec), solo: Mirjam Kampuš
9. V kresni noči (MoPZ “Franc Leder Lesičjak”, Šteben), solo: Štefan Gregorič
10. Noč čarobna (MePZ Gallus, Celovec)
11. Ah, ne jokaj (ŽePZ Dunaj)
12. Mati (MePZ Sele)
13. O Marija, mati mila (MePZ Gallus, Celovec)
14. Bandrovka (MoPZ “Valentin Polanšek”, Obirsko)
15. Slovo (MePZ Gallus, Celovec), solo: Sara Gabriel
16. Libuški sejem (MoPZ “Kralj Matjaž”, Libuče)
17. Mrak (MePZ “Podjuna-Pliberk”)
18. Jesenska setev (MePZ “Rož”, Št. Jakob)
19. V pregnanstvu (MePZ “Podjuna-Pliberk”)
20. Žito valovi (MePZ Dunajskih študentov, Dunaj)
21. Vinski brat (Oktet Suha), solo: Jokej Logar
22. Vihar srca (Vokalna skupina VOX), solo: Traudi Katz-Lipusch
23. Duamač utrinek (Pevsko-instrumentalna skupina “Drava” , Žvabek)
24. Moj pevec (Tercet Hartmann, Celovec)
25. Odmrli list (Tercet Hartmann, Celovec )
26. Moj dom (Tercet Hartmann, Celovec)
27. Zmirom moram bondrati (MePZ “Danica”, Št. Primož)
28. O Podjuna (MePZ “Podjuna-Pliberk”)
Krščanska kulturna zveza je v spomin na pesnico libuškega puela - ob 102. obletnici njenega rojstva - pripravila zgoščenko z njenimi pesmimi in napevi v izvedbi zborov od Podjune do Roža. K sodelovanju so bili povabljeni koroški zbori, ki pojejo Milkine pesmi, katere je uglasbilo, harmoniziralo ali priredilo izredno veliko število glasbenikov. Pobudo je sprožil Nužej Tolmajer in prevzel tudi organizacijo snemanj. Bojazen, da se ne bo vključilo zadostno število zborov in da ne bo dovolj posnetkov, se je sprevrgla v nasprotje. Število zborov in posnetkov je krepko preseglo prostor in čas ene zgoščenke. Zato se neprijetnemu izločanju ni bilo mogoče izogniti. Tudi tokrat smo se ravnali po enakih načelih kot pri pripravi Milkinih pesmaric, ko smo se domenili, da bomo pesmi in napeve zbirali - ne pa “izbirali”. Obdržali smo posnetke vseh sodelujočih zborov, izločili pa nekaj pesmi tistih zborov, ki so posneli več pesmi istega skladatelja. Tako je na zgoščenki 28 pesmi 20-ih skladateljev.
Milkine pesmi in napevi so pritegnili 38 skladateljev, ki so harmonizirali ali priredili oziroma uglasbili njene pesmi. Marko Bajuk je prvi harmoniziral njene dekliške pesmi leta 1934. Istega leta je bil na Prevaljah rojen skladatelj akademik Lojze Lebič. Med skladatelji Milkinih pesmi so številni mladi sodobni ustvarjalci, npr. Engelbert Logar, Roman Verdel, Štefan Thaler in najmlajša med njimi - obetavna Katarina Hartmann, Milkina pranečakinja. To je obet in obljuba, da bodo Milkine pesmi še dolgo živele med Slovenci na Koroškem in po svetu.
Slovenski skladatelj Matija Bravničar je zapisal: “Kvaliteta dela sicer ni odvisna od preproste ali zamotane osnove, vendar je preprostost v umetnosti tista vrednota in čar, ki nas vedno znova osvaja in nam zapušča občutek veličine in suverenosti nad kompliciranostjo. Vse velike resnice in vse tehtne misli so preproste, tako tudi vse velike umetniške tvorbe, ki že desetletja in stoletja svetijo rodovom. Preprostost v umetnosti je vzvišena nad zgolj čutnim in nad vsem, kar bi kalilo čistost njenega izraza in oblike.”
Tone Ivartnik