Milka Hartman

Marija Makarovič: Milka Harman

Dovolj je cvetje dalo zrna

O Milki Hartman še ni napisana zadnja beseda

Pričujoči zbornik je nastal v spoštljiv spomin na pesnico in pisateljico, pa tudi v spomin na prizadevno voditeljico gospodinjskih tečajev, ki so bili mnogo več kot samo učenje kuhanja. Bili so visoka šola o spoštovanju maternega jezika in rodnega slovenskega naroda.
V tem zborniku, ki je zagledal luč sveta na pobudo tajnika Krščanske kulturne zveze Nužeja Tolmajerja, sledi njegovemu uvodnemu članku prispevek mag. Andreje Šturm o življenju in delu Milke Hartman. Napisala je doslej najpopolnejši oris njenega življenja in dela, vsekakor tudi z upoštevanjem tehtnega prispevka o Milki Hartman iz pod peresa dr. Feliksa J. Bistra (Celovec - Dunaj 1982).
Alenka Bole Vrabec je v krajši obravnavi 48 recitacij, prigodnic in dramskih prizorov predstavila Milkina večplastna dramska prizadevanja.
Koroški rojak Tone Ivartnik, ki se je lotil zborovske obdelave Milkinih pesmi in napevov, je med drugim ugotovil, da je napisala 800 pesmi in ustvarila skoraj sto napevov! Petintrideset skladateljev pa jih je harmoniziralo, prirejalo in komponiralo.
V zbornik smo vklučili tudi članek Egija Gašperšiča Opis glasbene zapuščine Milke Hartman, ki je bil objavljen že v delu Pesmi in napevi Hartmanove Milke (Celovec 2003).
Vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik mag. Martina Piko-Rustia je z njej dano intuicijo vsestransko obdelala motiv Milkine pesmi Bandrovka, ki je doživela že več uglasbitev. Avtorica ugotavlja, da je Bandrovka avtorska pesem Milke Hartmannove, ki je izšla iz ljudske pesmi in ponovno postala neke vrste “ljudska” pesem.
V zasebnih in uradnih arhivih se je ohranilo okrog 230 Milkinih pisem in dopisov, ki so naslovljeni na Tomaža Holmarja, Milko Sienčnik oziroma družino Sienčnik, dr. Julija Felaherja, Nužeja Tolmajerja itn. Podpisana sem se lotila vsebinske analize Milkinih pisem in tudi spominov na Milko Hartman. Spomine je prispevalo 50 moških in žensk, ki so bili rojeni od leta 1905 do 1984.
V izboru Milkinih člankov je predstavljena samo peščica njenih večinoma že objavljenih in za Milkino ustvarjalnost posebej značilnih prispevkov, ki jih je napisala od leta 1938 do 1983. Prav tako je za ilustracijo izbranih nekaj kratkih dramskih prizorov.
Objavljeni so tudi pogovori, ki so jih imeli z Milko ob njenih življenjskih jubilejih ali ob drugih priložnostih dr. France Cigan, Marjana Kunčič, Nežika Kert, Mirko Bogataj, Zmaga Kumer, Julijan Strajnar in Mirko Ramovž. V odgovorih na zastavljena vprašanja je Milka omenila marsikateri podatek iz svojega življenja in dela, ki bi sicer ostal nepoznan.
Izbrali smo tudi nekaj jubilejnih govorov in besede slovesa, s katerimi so častni govorniki pospremili Milko na njeni poslednji poti.
Milka Hartman še vedno živi v spominih ljudi, ki so z njo tako ali drugače sodelovali in prijateljevali. Zato smo objavili tudi njihove spomine, kot so jih pripovedovali.
Kronološko zastavljena bibliografija Milkinih del - sestavila jo je Andreja Šturm s sodelovanjem Marije Gruškovnjak - pa prikazuje Milkino bogato ustvarjalnost.
O Milkini ustvarjalnosti in vsestranskem delovanju je ohranjenega veliko arhivskega gradiva, ki ga je poleg tajnika KKZ Nužeja Tolmajerja nadvse prizadevno odkrivala v Arhivu Republike Slovenije Jasna Novak Nemec.
O Milki je bilo že veliko povedanega in napisanega. Upam, da smo tudi s tem zbornikom vsaj do neke mere dopolnili mozaik o njenih vsestranskih prizadevanjih. Zavedam pa se, da še vedno ni izrečena zadnja beseda o veliki ustvarjalni moči Milke Hartmanove.