Po sledeh tamburaštva na Koroškem

Gabriel Hanzi, Lavrenčič-Lokar Vlasta: Po sledeh tamburaštva na Koroškem

Dolgoletne zamisli znanega mentorja koroških tamburaških skupin Hanzija Gabriela se uresničujejo. Izšla je knjiga o tamburaštvu na Koroškem. Pri obdelavi vseh zbranih dokumentov in podatkov mu je strokovno pomagala glasbena pedagoginja Vlasta Lavrenčič-Lokar.
Knjiga zajema celo dvajseto stoletje in prikaže nastajanje, rast in tudi usihanje kulturnih društev, tamburaških skupin in njihove trdne volje za obstanek. Je odraz časa, v katerem so živeli naši predniki in živimo tudi mi.
Zvok tamburice je tako milo zveneč, da je brez vseh težav prepričal in osvojil mehko koroško dušo. Prvi so tamburali bogoslovci že leta 1900, takoj jim je sledila celovška Bisernica. Do plebiscita je tamburica pela v dvaindvajsetih društvih, s svojo melodijo budila narodno zavest in bila trn v peti večinskemu narodu.
Tudi med obema vojnama ni utihnil zvok tamburic. Ustanavljale so se nove skupine, nekatere samo kratko, druge so vzdržale. Borba za obstoj, narodni obstoj je bila velika. A tudi v taboriščih se je zaslišal njen zvok.
Po vojni vihri pa so nekateri spet tamburali in še slišimo njihove mile zvoke v Ločah, Železni Kapli, Št. Janžu in Hodišah.

Knjiga o tamburaših naj nam bo kot spomin na kulturnike, ki so nam ohranjali naš jezik, pesem in melodijo in bodrilo vsem nam in našim potomcem, da ne klonemo.