Pokrajina pesmi / Lautlandschaft
Bernarda Fink: mezzosopran
Janez Gregorič: kitara - uglasbitev
Slike: Ferdinand Neumüller 2007
Layout & Design: Siegfried Jesch
Snemano: Studio 4, Jurij Opetnik, A-9143 St. Michael/Šmihel 120
Julij / Avgust 2007, Slovenska filharmonija (Slovenija)
Vodja projekta: Janez Gregorič
Izdajatelj: Krščanska kulturna zveza, Celovec 2008
Bernarda Fink: mezzosopran
Janez Gregorič: kitara - uglasbitev
Slike: Ferdinand Neumüller 2007
Layout & Design: Siegfried Jesch
Snemano: Studio 4, Jurij Opetnik, A-9143 St. Michael/Šmihel 120
Julij / Avgust 2007, Slovenska filharmonija (Slovenija)
Vodja projekta: Janez Gregorič
Izdajatelj: Krščanska kulturna zveza, Celovec 2008
Bernarda Fink: mezzosopran
Janez Gregorič: kitara - uglasbitev
Slike: Ferdinand Neumüller 2007
Layout & Design: Siegfried Jesch
Snemano: Studio 4, Jurij Opetnik, A-9143 St. Michael/Šmihel 120
Julij / Avgust 2007, Slovenska filharmonija (Slovenija)
Vodja projekta: Janez Gregorič
Izdajatelj: Krščanska kulturna zveza, Celovec 2008
Pokrajina pesmi / Lautlandschaft
Bernarda Fink: mezzosopran
Janez Gregorič: kitara - uglasbitev
Zgoščenka “Pokrajina pesmi” je niz uglasbitev slovenske poezije od pesmi “Strunam” Franceta Prešerna in koroške lirike 20. stoletja vse tja do koroške narodne pesmi, v izvrstni izvedbi mezzosopranistke Bernarde Fink in kitarista Janeza Gregoriča.
Slike: Ferdinand Neumüller 2007
Layout & Design: Siegfried Jesch
Snemano: Studio 4, Jurij Opetnik, A-9143 St. Michael/Šmihel 120
Julij / Avgust 2007, Slovenska filharmonija (Slovenija)
Vodja projekta: Janez Gregorič
Leta 2000 je začetnik slovenske poezije France Prešeren praznoval svoj 200. rojstni dan in kot da se je s Prešernom spet začelo novo štetje - in prav tam je mogoče odkriti prvi zametek zbirke “Pokrajina pesmi”.
Kitarist in komponist Janez Gregorič je zbral svoje skladbe za glas in kitaro, napisane na besedila domačih koroških avtorjev, kot so Milka Hartman, Gustav Januš, Maja Haderlap, Fabjan Hafner in Martin Kuchling, ter velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. V priredbah slovenskih koroških narodnih pesmi treh dolin Podjune, Roža in Zilje se hkrati zrcali tudi pomen ljudskega izročila za umetniško ustvarjanje, tako na glasbenem kot na literarnem področju.
V teh skladbah Janez Gregorič občuteno in umetelno postavi v ospredje besedo, vzpostavlja in vzdržuje ravnovesje in sozvočje med glasbo in besedo, zato glasba lahko še posebno tankočutno in uspešno podpre in poglobi izpoved te celostne umetnine.
Pesnik Fabjan Hafner je zapisal ob praznovanju 200-letnice rojstva Franceta Prešerna v programski zvezek med drugim: “Zato bo treba začeti na začetku. Prešerna zbuditi od mrtvih. Popihati prah z njegovih zbranih del, lisastih od let, zamaščenih od dotikov. In preseči, podreti ječo obveznega šolskega čtiva. Potipati in natipati kakšen stih, ki očitno ni primeren za vsakdanjo, kaj šele nedeljsko, praznično, posvetno-prosvetno rabo. Obuditi spomine, odstreti zavese, odpreti vsa okna, prenesti prepih saj nas veter že ne bo odnesel. Napeti glasilke, mišice in možgane in jih potem z užitkom sprostiti: tako bo to spominjanje vaja za telo, dušo in duha.”